ni res da je poraba večja ker jo šaltaš na 1000 obratov pa pelješ z manjšim gasom!

če pa sem se jaz meno z enim ki dela na kombinati pe je reko
da so bolši predsetveniki ko pa rotobrane.

ja za njih na kombinati ker imajo močne traktorje pa lahko delajo zelo široko!
rotobrane so tam do 150 konjev efektne!

Torej moraš imeti po tvoji logiki precej močan traktor, da lahko toliko zmanjšaš vrtljaje motorja, da dobiš na kardanu nekje 600 obratov. Peljati moraš s takšnimi vrtljaji motorja, da daje od sebe največjo moč.
Ker ne vem koliko časa bi delal z brano, ki je namenjena 540 obr/min, če bi jo gnal z 800 ali 1000 obr/min.
Če pa imaš toliko močan traktor, potem pa je že bolje uporabiti širok predsetvenik.

Če pa je zemlja težja in celo preorano komaj spomladi potem pa samo predsetvenik bore malo pomaga.

Da ne boš mislil, da se želim prepirati. Sploh ne, samo povem svoje izkušnje saj uporabljam oboje.

Poraba goriva je normalno večja pri uporabi vrtavkaste brane, saj pelješ praviloma počasneje kot pa s predsetvenikom. Pa tudi če bi peljal z enako hitrostjo ne moreš primerjati storilnosti saj je predsetvenik vsaj meter in več širši.

LP

seveda gre!
jaz sem delal z kolegovim steyrom9125 pa rotobrana rabe!
šaltal sem ga na 1000E pa je bil za pol manjši gas merilnik obratov pa je kazal okrog 750 obratov!
tu je bila poraba manjša
glede storilnosti je pa odvisno od zemlje! če imaš oba priključke pa to itak veš!

Sam pri nas ko imamo ilovko, je predsetvenik proti vrtavkasti nič. Pa tut zdj ko je treba kolobarit, pol se pa spomladi orje je veliko bolj fajn vrtavkasta, ker bolš zdrobi zemljo
Pa še en nasvet: Pomoje je bolš, da maš na njivi mal večje grude, ki jih poravnaš z enim prehodom, ko pa da maš nevem kk speglano njivo, odspodi pa use stlačeno, ker si se tokrat sm pa tja pelu, pomoje je bolš prvi primer, no mi tk delamo.

se strinjam stabo nejc da je boljše meti malj večje grude pa en prehod!
prej ko smo imeli predsetvenik vem da je bilo vsako jesen problem da nisi njive optimalno pripravil! bolj si jo poklačil kot pa pripravil posebno na obračališčih!

Saj sem napisal, da za težjo zemljo je bolje imeti vrtavkasto brano. Se strinjamo.

Na lažji zemlji pa je veliko bolje uporabiti predsetvenik, saj veliko prej pripraviš njivo.

Glede grud pa je tako, da če "speglaš" njivo si res napraviš kaj slabo uslugo, saj je zaradi tega večinoma v globini zbita zemlja na vrhu pa se po prvem dežju napravi skorja. Pripraviti je potrebno do mrvičaste strukture. Torej večje grudice med katerimi pa mora biti tudi dovolj fine zemlje, da pokrije seme in ustvari dober stik.
Problem pri setvi v nekaj dneh po oranju je sklenitev zemlje, saj ostanejo po oranju v zemlji prazni prostori ki pa se komaj po daljšem času "usedejo" oz. se zemlja sklene. Tam ni kapilarnega dviga in pa tudi koreninice posejanega posevka se potrgajo, ko se zemlja useda.

Samo teorija je eno in praksa drugo. Običajno v jeseni (pa tudi spomladi) ni časa po oranju pustiti zemljo dva ali tri tedne, da se "umiri" ampak je potrebno v nekaj dneh vse postoriti.

LP

Probelem predsetvenika saj po mojem mnenju je, da veliko kamenja spraviš na vrh zemlje (na površino), in pa ne porovnaš teko lepo njive kot z vrtavkasto.
Me pa zanima koliko prehodov delate s predsetveniki?

Nimamo kamenja na njivah tako, da to ni problem.

Običajno je dovolj en prehod, saj najprej poravnamo njivo s planirno desko oz. "šijami", da se zadelajo jame in poravnajo grbine. S tem tudi uničiš oz. zavreš rast majhnega plevela. To delamo samo spomladi, jasno.

Kjer pa je bolj fina in drobljiva zemlja (pri nas samo na enih treh ha) pa gre tudi direkt na brazde z predsetvenikom (takoj po oranju). Tam pa sta običajno potrebna dva prehoda.
Pač je odvisno od časa, vlage v tleh in zbitosti zemlje. Enkrat uporabimo predsetvenik in drugič vrtavkasto brano. Če je le možno raje uporabim predsetvenik.

LP