Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
korošc Kmetovalec
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 18:47 Prispevkov: 58 Kraj: prevalje
|
Objavljeno: 18 Feb 2006 00:47 Naslov sporočila: |
|
|
za delo v gozdu je zelo primeren veliki učinki pa vpliv na okolico je zaradi razporeditve tež in načina pogona manjši kot pri klasičnih traktorjih. na našem koncu dežele pod peco je nekaj delujočih v privatnem sektorju, pa vsi jarmrajo da je predrag za njegovo ceno -pije vlko pa če ti kaj odpove denarnica trpi |
|
Nazaj na vrh |
|
|
miha Kmetovalec
Pridružen/-a: 23.01. 2006, 16:08 Prispevkov: 69 Kraj: Begunje
|
Objavljeno: 18 Feb 2006 09:17 Naslov sporočila: |
|
|
korošc je napisal/a: | za delo v gozdu je zelo primeren veliki učinki pa vpliv na okolico je zaradi razporeditve tež in načina pogona manjši kot pri klasičnih traktorjih. na našem koncu dežele pod peco je nekaj delujočih v privatnem sektorju, pa vsi jarmrajo da je predrag za njegovo ceno -pije vlko pa če ti kaj odpove denarnica trpi |
Vpliv na okolico ocenjujejo strokovnjaki iz pisarn. Ko vidis, kaj s takimi stroji v gozdu nardijo (skodo mislim), smo tisti s tamalimi traktorcki tapravi varuhi gozda.
S 100 KM in vec ter 6 t vitli podres vse mladje, ki je na poti vleke. Pr tamalih traktorjih se pa ustavi, je treba vse bolj pocas pa mal s cepinom pomagat. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
korošc Kmetovalec
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 18:47 Prispevkov: 58 Kraj: prevalje
|
Objavljeno: 18 Feb 2006 10:47 Naslov sporočila: |
|
|
če te zanima kdo ocenjuje škodo v gozdnih sestojih so to revirni gozdarji, in ne oni v pisarnah, ki pa to delajo le za državne gozdove, pa kolkr sem imev opravka na zavodu za gozdove pa na gg lohk povem da je kakovost dela v gozdovih z koncesijo - gg veliko bolša, poškodbe nastale v državnig gozdovih so lahko na pogled veliko večje če gledamo vidne poškodbe, odrgnine na drevesih ob vlaki, vendar so poškodbe ki jih napravijo lastniki v privatnem sektorju z načinom dela pa mehanigavijo ko je reko tirolc:"mi gremo v gozd z našo kravco(imt 539), ker je okreten in z njim prideš skor do vsakega drevesa.Ima pa iglandov vitel 2x1,5 t in pa enga norca za volanom "povzročijo poškodbe nam nevidne saj z enim prehodom s traktorjem po gozdu povzročimo 45% možne zbitosti v tleh, nadalnih 15 % pa se napravi ko s traktorjem opravimo polno vožnjo - vkečenje sortimentov iz gozda, zbita tla pa so leglo poškodb na koreninah- vdorna mesta Armillaria mellea- mraznice oz prava štorovka ter Heterobasidion annosum- smrekova rdeča trohnoba ki povzročata prezgodnje odmiranje sestojev v mlajših fazah gozda ter tehnično in ekonomsko razvrednotenje najkvalitetnejšega dela drevesa, to je debla do 8 oz do začetka krošnje- tudi 16 m, najmanj kar je pa da pošodovane korenine zaradi zbitosti tal povzročijo manši prirastek gozda, slabšo pomlajevanje,... Zaradi vsega tega je tudi po zakonu o gozdovih prepovedana vožnja z traktorjem izven zgrajenih oz izven označenih vlak |
|
Nazaj na vrh |
|
|
miha Kmetovalec
Pridružen/-a: 23.01. 2006, 16:08 Prispevkov: 69 Kraj: Begunje
|
Objavljeno: 20 Feb 2006 20:23 Naslov sporočila: |
|
|
korošc, s tvojo izjavo se sploh ne strinjam, da gg-ji in profesionalci z velikimi stroji pazijo na gozd. Ko vidis, kaj pustijo za sabo, ko je polno mladja podrtega, kjer je vlaka, je se 2 al pa 3 m naokoli pravo opustosenje.
Imam en gozd, kjer gre vlaka ravno po sredini, pa breg je navzdol. Ko je pred 20 leti tam gg spravljala les dol, je naredila tako opostosenje, da se danes nic ne raste razen grmovja. S sabo so odnesli rodovitno plast zemlje v dolino, podrli vse drevje 10 m na siroko. In nihce ni nic pogozdil.
Vsi vemo, da tako kot pazis sam na svoj gozd, ne bo pazil nihce drug.
Kolikor jaz poznam gozdove v privatni lasti, so povecini lepi in urejeni z lepim prirastkom. Za gozdove v drzavni lasti pa tega ravno ne mores rect, povecini jih krasi praznina in goloseki - sicer pogozdeni, vendar zanje nihce ne skrbi.
In ne ti meni nekaj o tem, kdo zna z gozdovi in kdo ne.
Imas pa prav, da je treba izvleko lesa opravit samo po vlakah, da cimmanj poskodujes korenine. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
miha Kmetovalec
Pridružen/-a: 23.01. 2006, 16:08 Prispevkov: 69 Kraj: Begunje
|
Objavljeno: 20 Feb 2006 20:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ce hocmo o tem debatirat na veliko, bo treba to tematiko premaknt kam drugam, recimo pod gozdarstvo - pa naj se debata razvije! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
korošc Kmetovalec
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 18:47 Prispevkov: 58 Kraj: prevalje
|
Objavljeno: 20 Feb 2006 23:57 Naslov sporočila: |
|
|
men je prov, če se hočte o tem debatirat ni problem, jst bom sam zagovarju stroko - gozdarsko ko jpo na faxu zagovarjajo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
miha Kmetovalec
Pridružen/-a: 23.01. 2006, 16:08 Prispevkov: 69 Kraj: Begunje
|
Objavljeno: 21 Feb 2006 09:39 Naslov sporočila: |
|
|
korošc je napisal/a: | men je prov, če se hočte o tem debatirat ni problem, jst bom sam zagovarju stroko - gozdarsko ko jpo na faxu zagovarjajo |
Ti cist verjamem, da tako znanje dobis na faksu. Seveda morajo profesorji ucit idealno. Saj sam ves, kako je bilo pri nas z goloseki: zaceli so se delat, potem pa se je izkazalo, da tak nacin secnje sploh ni primeren za nase kraje. In so po mojih informacijah tam nekje okrog leta 1972 z zakonom prepovedali delat goloseke. Prej so strokovnjaki zagovarjali eno, po sprejetju zakona pa drugo - narava je pa takratko potegnla.
Sem pa ravno prejsnjo pomlad videl, da se goloseki se vedno delajo (ne vem, kako lahko to dopuscajo gozdarji).
Jaz pa ze tam okol 20 let spremljam, kaj se dogaja po gozdovih. Mislim, da profiji delajo vseeno malo bolje, kot so delali 10 let nazaj. Je zakonodaja malo bolj prijazna naravi.
Ko bo prisla sezona secnje, bom kaksno sliko naredu, kaj ostane za tavelkmi stroji v gozdu. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
korošc Kmetovalec
Pridružen/-a: 18.01. 2006, 18:47 Prispevkov: 58 Kraj: prevalje
|
Objavljeno: 21 Feb 2006 12:24 Naslov sporočila: |
|
|
kje pa se delajo goloseki
al pa so sploh goloseki al so pomladitvene površine, kar pa je najverjetneje so samo sanacije žarišč podlubikov, ki jih je v zadnjih 3-4 letih vsepovsod v sloveniji veliko, pa so le predvsem tam, kjer je smreka bila pred in po 2 vojni nasajena v monokulturah na rastiščih hrasta in gabra, ki ji pa zaradi vodnjega režima v tleh ne ustreza, pa še ta področja so predvsem v nižinskem svetu z visokimi poletnimi temperaturami, smreka pa je dreesna vrsta hladnih leg in je bila avtohtona v sloveniji v orskih predelih ter v mrzlih dolinah in mraziščih |
|
Nazaj na vrh |
|
|
miha Kmetovalec
Pridružen/-a: 23.01. 2006, 16:08 Prispevkov: 69 Kraj: Begunje
|
Objavljeno: 23 Feb 2006 21:46 Naslov sporočila: |
|
|
Tam, kjer sem jaz videl golosek, je bil avtohton mesan gozd - bukev in jelka. Pa so posekali na nulo in nasadil smreko.
Ne razumem tega, ker je gozd v privatni lasti. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tirolc Traktorist
Pridružen/-a: 08.02. 2006, 14:39 Prispevkov: 130
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|