@smotko: na "suhi" njivi se je nam zelo obnesla lucerna. Vendar je bila pri nas težka zemlja in ne peščena, sušiti lucerno pa je tudi težko. Mi smo jo balirali v bale.

Jaz bom verjetno poizkusi posejati AGROSAAT 2 PLUS...se mi zdi najbolj splošna tudi za večletno košnjo.
http://www.agrosaat.si/Novost_v_ponudbi_mesanic,104,0.html

Seveda obstajajo tudi druge podobne mešanice od drugih proizvajelcev.

Licerna odpade ker je njiva velika 1,20ha in potem prehitro raste za naše potrebe.

Mislimo pa sejati nekaj podobnega kot @mstrek.

mi smo z 2plus lani v jeseni dosejali travnike in za to rabo je odlična. letos je bila mrva in otava izredno bogata. na njivo pa smo za 3 leta posejali agrosaat 5plus, ki ima večji delež metuljnic. je primerna za siliranje, za sušenje ne toliko, edino če imaš gnetilnik in potem obračaš samo enkrat. sicer se detelja preveč osuje. pa tudi bolj zahtevna je glede gnojenja - nujno moraš dognojit z dušikom (okoli 30 kg/ha /košnjo), sicer bodo trave čedalje redkejše. če ne drugače, pa vsaj z gnojevko ali gnojnico. je tudi odvisno, koliko let boš imel tam TDM. če bo samo eno, priporočam mnogocvetno ljuljko s črno deteljo ali pa inkarnatko. če pa bo za več, bo po moje 2plus ali kaj podobnega prava izbira. pa še to-važno je njivo po setvi povaljat in ne priporočam sejanja prej kot 2 tedna po oranju, da se njiva nazaj sesede. sicer boš imel kolesnice in preveč zemlje v krmi. lucerna je pa... hja, razred zase. je zelo dobra krma, ampak zelo zahtevna za pridelavo. če jo 2x mešaš, pripelješ v hlev same palice... da pa se, no. mogoče pišem samoumevne stvari, če jih, se opravičujem. to so moje izkušnje s sejanjem TDM.

@_toni Hvala! Ja njivo bomo obsjali zato ker je sedaj 15+ let in je zemlja že "izrabljena", zato bomo obsjali in pustili najmanj 5let da se zemlja malo obnovi. Potem bomo pa videli kako bo naprej...

Tut sami mamo 0,5 ha lucerne. Ponavadi jo kosimo kar za frišno, če pa je čas in volja pa jo tudi posušimo. Obrnemo jo 1krat na dan in to zgodaj zjutraj ko je še "rosa" da se ne zdrobi. Naložimo jo pa pozno zvečir. Tako imaš še vsaj nekaj lističev na steblih... Jo pa živina je veliko rajše kot ostalo krmo...

tako to delajo zunaj z lucerno,..................... vse za kvalitetno seno in zdravje ***strojev** za proizvodnjo mleka .


vendar je potrebna sušilnica da dosežemo rezultate .



in rezultat je tukaj :


da dodam še tekst iz razskovanj na Hrvaškem iz leta 2005 ::
*******************************
Rezultati istraživanja i rasprava
ANALIZA TROŠKOVA PROIZVODNJE MLIJEKA
J. Haluška, D. Rimac
Sažetak
Analizirana je problematika ukupnih troškova i rentabilnost proizvodnje
mlijeka simulacijom na tri razine proizvodnje 4.000, 5.000 i 6.000 l/god iz
čega je razvidno da troškovi proizvodnje i cijene koštanja imaju direktan
utjecaj na ekonomičnost proizvodnje mlijeka. Proizvodnjom vlastite
voluminozne hrane i primjenom novih tehnologija povečava se proizvodnja
mlijeka uz značajno smanjenje troškova.

1. Troškovi proizvodnje mlijeka
a) Troškovi hrane su največi troškovi u proizvodnji mlijeka stoga ih je
potrebno maksimalno smanjiti. Kod velikih mliječnih farmi ukupan udio hrane
u strukturi troškova kreče se od 40-50 %, dok je kod malih farmi iznad 5o% Iz
navedenog je vidljiv obrnuto proporcionalan odnos troškova hrane s drugim
troškovima proizvodnje. Na visinu troškova hrane direktno utječu visina
proizvodnje, cijena hrane i udio drugih troškova. Utrošak hrane po kravi ovisi o
razini proizvodnje, kvaliteti hrane, učestalosti hranjenja i probavljivosti hrane.
Cijena hrane se određuje ili vlastitom proizvodnjom (jeftinija) ili kupovinom na
tržištu (skuplja). Uzdržna hrana podrazumijeva kvalitetnu voluminoznu hranu
(silažu, sjenažu i sijeno), a primjena koncentrata osigurava veču proizvodnju i
ostvarenje dobiti. Proizvodnjom vlastite voluminozne hrane mogu se podmiriti
uzdržne potrebe životinje i niža proizvodnja mlijeka, dok veča proizvodnja
mlijeka zahtijeva korištenje koncentriranih krmiva proizvedenih na vlastitom
gospodarstvu (kukuruz i ječam). Ukoliko gospodarstvo ne proizvodi proteinske
komponente (različite sačme) prisiljeno ih je nabavljati na tržištu. Kupovinu
gotovih krmnih smjesa za krave treba izbjegavati jer jer je to ekonomski
neopravdano (Haluška i Čubela, 1999). Npr. gotove smjese za muzne krave
s 13-18 % proteina u tvornicama stočne hrane koštaju 1,4 - 2,00 kune po 1 kg.
---Pravljena smjesa od vlastitih komponenata približno iste hranidbene vrijednosti
košta oko 1-1,5 kune ili gotovo 30-50 % je jeftinija u odnosu na kupljenu hranu . ......
*****************
nisem prevajal , zaradi avtentičnosti citata :

vendar nažalost se tudi na Hrvaškem se ne prilagajojo tej raziskavi še zmeraj ''kupujejo polovico proizvodnje mleka !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

ja, to je sistem, od katerega dobiš največ. edini problem je kapaciteta sušilnice... tolk maš prostora in v 1 dnevu ne moreš več posušit... kosit moraš po manjših ''obrokih'', če je kakšna bala več, jo moraš povit. poraba energije je res velika, ampak to dobiš nazaj z res odlično krmo. ampak res odlično.

Ampak tale na prvi sliki je prestara. Res prestara, da bi bila odlična.

to itak. pa tud precej zapleveljena gleda. jest sm mislu samo na sušilno, ne na lucerno

najbrž so jo nalašč pustili da enkrat cveti. tako naj bi bilo po pravilih, da drugo leto spet raste. ne vem pa kako je s tem v praksi, se splača čakat da enkrat cveti ali ne?