Ne gre se toliko za travnike, pri nas se gre bolj ali manj za njive.

Osebno skušam biti vedno načelen in pošten in se takih iger ne grem. Ne toleriram ljudi, ki izkoriščajo sistem in tudi ne njihovih podpornikov/zagovornikov.

BOŠTJAN je napisal/a:

Če nekdo potegne subvencije ali dobi na razpisih, je to v bistvu določena vrlina in zna mislit z svojo glavo. Napaka je v birokratskem sistemu, ne v posameznikih. Jeza, nejevolja, faušija, ... je usemrjena v napačne ljudi.

Takšna miselnost je razlog za to, da imamo na tisoče zakonov in predpisov, da družba uspe kolikor toliko funkcionirati. Na koncu privede do razpada držav, če država ni sposobna krotiti takih "veseljakov", ki iščejo luknje v zakonih. En primer vsi dobro poznamo.

Če bi imeli interes, bi to na državnem nivoju poštimali.

Imajo vse evidence, koliko imaš živali, koliko imaš njiv, kaj na njih prideluješ, samo bežen pogled/pregled in bi se hitro uredilo. Pa ne govorim sedaj o tem, da ti gledajo, če si do datuma pospravil prvo košnjo in če si pasel 120 dni, itd., ker to je zafrkancija, ker krave ne znajo šteti, metulčki so tudi tako pametni, da se prilagajajo podnebnim spremembam, ...

Če imaš 10ha košnih površin in nobene krave oz. goveda, potem pa povej, komu si prodal. Ne za koliko si prodal ampak komu. Sedaj je pa povečini tako, da tisti, ki vzame krmo, ker jo tako ali tako potrebuje, sam vase dela, lastnik parcele mu pa še za špricer komaj da. To je napaka. Če nimaš živine, ne moreš uveljavljati subvencijo za travinje.

Kot pravi @mainman, če si pošten in delaš po reglcih, se sam nimaš česa bati, jezi te pa, da zaradi krivičnega sistema in zlobiranega razpisa, pošten dobi manj ali nič.

Smo se že prijavili na razpis za delno nepovratna sredstva, lovili točke, da sem že sam sebi verjel, da bom postal še sadjar in ne vem kaj še vse, na koncu pa so zmanjkale pičle 3 točke. Hvala bogu je šlo v maloro samo par sto €, da ni bila predraga šola.

Sedaj pač kupujemo s svojim denarjem in nikomur nič dolžni. Subvencije, če jih ukinejo v tej obliki, pa tudi ne bomo pretirano pogrešali.

lp

cebelar5 je napisal/a:

Če imaš 10ha košnih površin in nobene krave oz. goveda, potem pa povej, komu si prodal. Ne za koliko si prodal ampak komu. Sedaj je pa povečini tako, da tisti, ki vzame krmo, ker jo tako ali tako potrebuje, sam vase dela, lastnik parcele mu pa še za špricer komaj da. To je napaka. Če nimaš živine, ne moreš uveljavljati subvencijo za travinje.

SE ne bi čist strinjal. Pač proizvajaš krmo. Če krmo prodajaš kot kmet tudi ni davčno nič sporno, saj se obravnava kot osnovna kmetijska dejavnost in je obdavčeno po katastru (kot drva npr.).
Mal mi je smešno, ko se prepucava kdo dejansko kosi travinje in kdo ima subvencije na tem travinju. Važno je, da tisti, ki ima subvencije poskrbi, da izpolnjuje pogoje in poskrbi, da je delo narejeno. Nisem še vidu, da bi direktor moral dejansko delati za tekočim trakom, da bi bil upravičen do svoje plače.

Edina subvencija, katera ima meni nek smisel, je subvencija na košnjo. Za neko lepo, prijetno okolje potrebujemo tudi lepe travnike. Če ne bo več pametne košnje, bo potrebno počasi naseliti kar zobra, drugače bo vse grmovje in gozd. Za pokošen pas ob cesti, bi tudi lahko kaj podelili.

Kar se tiče proizvodnje hrane, bi bilo lepše rešiti z s primernimi cenami.

bhocewar je napisal/a:

Mal mi je smešno, ko se prepucava kdo dejansko kosi travinje in kdo ima subvencije na tem travinju.

Če pogledaš namen zakaj so bile subvencije sploh uvedene v prakso in glede na to, da gre za davkoplačevalski denar, je zgoraj omenjeno zelo sporno.

subvencije za košnjo trave je najosnovnejša subvencija, njen glavni namen pa je ohranjanje narave prozi zaraščanju, biodiverziteta, izgled pokrajine itd... sploh v hribovitih pokrajinah in to je v javnem interesu, tko da davkoplačevalski denar je že s tem upravičen.
Kako misliš da bi turizem laufal v npr. Logarski dolini, če bi bila komplet zaraščena z grmovjem

Proizvodno naravnane subvencije so malenkost drugačna zgodba, čeprav je tudi pri njih javni interes, saj se tako kontrolira proizvodnjo in cene živil.

Dej mi potem povej kako veliki potem uveljavljajo subvencije. Npr. ena Panvita, a misliš da gre direktor na njivo. Ne, so delavci zaposleni in zunanji izvajalci. Subvencija je enaka za njih kot za osnovnega kmeta.

Subvencije so namenjene za prozvodnjo hrane, ne pa za urejanje krajine. To je turizem, ali kaj podobnega. Že dolgo opozarjam, da se za takšne zadeve ne sme krast iz subvencij.

Vsi iščemo v življenju razne luknje in sive cone. Ne se delat bolj papeške od papeža. Koliko jih plačuje davke, ko se na Bolhi prodaja na črno?

Ne bi te rad obremenjeval s celotnim ustrojem skupne evropske kmetijske politike ampak samo predlagam da v chat GPT vpišeš:
"kaj je osnovni namen kmetijskih subvencij za košnjo travnikov evropska kmetijska politika"
dobiš dokaj kratek in jedernat odgovor.

Če je vrednost najemnine za travnik enaka subvencijam, ki pripadajo tistemu travniku, potem stvar v praksi ni sporna, še vedno pa pravno zadeva ne štima. Ta pogoj bi bil lahko izpolnjen pri kakšnih zelo kvalitetnih travnikih. Takoj, ko gre za hribovite travnike, pa stvar postane bolj sporna. Najemnina za hribovite travnike je lahko komaj omembe vredna ali pa je ni. Subvencije so pa lahko relativno "velike", še posebej, če kmet, ki to kosi, kmetuje v skladu z nadstandardnimi praksami.
Torej, s tem, ko si obdelovalcu tega hribovskega travnika odtegnil subvencije, si mu znižal dohodke (ki mu po predpisih pripadajo) in znižal motivacijo za obdelovanje travnika, kar lahko prej ali slej privede do opustitve obdelovanja travnika.
Opisal sem najbolj blagi del spornosti takega početja.