Koliko poznam na splošno so freze bolj švoh narejene kot vrtavkaste brane, na frezi se hitreje lomijo noži. Vrtavki lahko nastaviš globino, enako kot vsakemu drugemu stroju. Osebno sem načeolma proti frezam in vrtavkam.
Pri predsetveniku imajo roglji funkcijo globinskega rahljanja zemlje, valji pa so za drobljenje grud. Več kot jih imaš, boljše drobi. Ježasti drobijo v globino, cevasti samo po vrhu. Lahko probaš z utežmi, ampak ne bo nekih čudežev. Pazi da ne boš spredaj odtrgal bolcnov za vpetje, še posebej če imaš I kategorijo.
Najboljše bi bilo spredaj valj, potem roglji, 2 ježasta valja in še cevasti valj.

Po mojih izkušnjah freze nikakor ne, ker potegne vse kar si zaoral nazaj na površje, vključno s plevelom in kamni. Uporabna samo kjer gojijo zeljenjavo, da dobijo zelo fino zemljo na vrhu in izdelavo gredi. Naredi zgornjo plast zelo rahlo, zaradi česar je veliko lažja setev čebulnic in sadik. Vznik trave in žit je pa zelo slab zaradi pomakanja vlage v zgornji plasti, ker ni kapilarnega dviga vode. Potrebno je valjanje.

Rotobrana ima prednost v hitrosti in najlažje poravna vse jarke, ki ostanejo od oranja. Slabost je poraba goriva, ki je zelo visoka. S frezo si deli slabost, da na globini, kjer se nehajo vrtavke, zapegla plast zemlje, ki jo korenine težko prebijejo, zaradi česar pogosto začnejo rast postrani. Posledica je nekoliko slabša rast in predvsem v primeru suše zaradi bolj plitkih korenin težje dostopna voda.

Predsetvenik (v mojem primeru sposojen Gorenc granoter 3 vrste peres, 2 ježasta valja in letvast valj zadaj). Najbolj kakovostno pripravljena tla. Najmanjša poraba energije (manj kot tretjina goriva na ha v primerjavi z rotobrano). Slabost je pa, da moraš naredit vsaj 3 prehode, za kar porabiš več časa in pa hitrost mora biti dovolj velika.

Predsetvenik je dober na lahkih tleh kjer ni kamna ker ga drugače spravi na površje. V težki zemlji je le delno uporaben oz. bi rekel, da neuporaben. Dober je tudi za pripravo po zimski brazdi.

Od nakupa rotobrane ga bolj ali manj samo še gledam.

Delati je potrebno na tem, da je prehodov čim manj, da ne zbiješ zemlje, celo če je težja in mokra.

Če vsakega toliko globinsko podrahljaš težje parcele po mojem rotobrana nima konkurence. Po nekaj letih dela z rotobrano so tudi njive dosti bolj ravne.

Ja zemlja je težka in tudi skale so. Po prahi se da delati. Če spomladi orješ je najslabše, treba 5 prehodov, pa še ni lepo. Po jecmenu, ko se orje za ajdo, še nekako gre, ker pač sejemo tisto na roke.

Če imaš večji traktor in finance potem nabavi rotobrano in po možnosti z polnim valjem. Imaš ogromno indijske, ... robe, ki za manjše površine dela zadosti dobro, potem pa imaš še tekomo. Če je traktor manjši vzami manjšo širino.

Pred leti sem imel njivo v Halozah na težki ilovici in sem imel navadno klinasto brano z 2 valjema, pa sem lepo naredil. 1 prehod in čez kakšen dan še 1 prehod, je bilo večini primerov dovolj. Redko kdaj 3 prehode.
1x me je sosed prosil kako lepo naredim naj še njemu, to pa je bilo katastrofa. Že plug mu je grdo oral in je imel cele kepe, brane so samo po vhu skakale, niti se niso zapičile v zemljo.
Razlika je bila samo v tem, da na naših njivah že več desetletij dajemo povdarek na ozelenitvah in ustvarjanju humusa in čimbolj širok kolobar.

Najprej si moraš strukturo zemlje porihtat, potem pa se lahko igraš tudi z navadno brano.