Domače živali so bolj samostojne kakor si mi mislimo, s to razliko, da ker jim mi sami omejijemo prostor prebivanja, moramo to predvideti in na eni strani upoštevati kako bi v naravnem okolju shajale, po drugi pa kako bi nam dajale tisto zaradi česar jih zadržujemo zaprte.
Nadalje, ustrezno ravnovesje med naravnimi pogoji in tem, da si živali lahko lastimo na domačem dvorišču, pomeni dober ekonomski izkupiček.
Glede temperatur... Ker govedo tudi s procesom v vampu ohranja zadostno telesno temperaturo, je pomembno, da je krma temu količinsko primerna. Odprti hlevi, premalo krme glede na razmere = slab končni ekonomski izkupiček
Enostaven hlev oz. samo zavetje proti slabemu vremenu lahko pomeni s seboj prinaša tudi slab doprinos naravnega gnojila = manj gnojenja travinj = manjši izkoristek površin.
Ker kmetijstvo pri nas stagnira, število obdelovalnih površin ponekod presega povpraševanje, je več možnosti za enostavnejšo rejo, ker izkoristek/ha ni toliko pomemben glede na relativno majhno obremenitev/ha.
Enostavno povedano, več površin, manj živali, pomeni, da je gnoj skoraj balast/strošek za nekatere kmetovalce, torej hlev temu primerno urejen.
To da se danes gleda za bolj enostavnimi hlevi ni povezano samo z znanjem, ampak tudi s splošnim stanjem.
V naši vasi je bila še pred 40imi leti pri vsaki hiši žival, njivske površine na vseh primernih delih, težje obdelovalne površine se je kosilo. Gozda je bilo za vzorec, pa še tam so po potrebah po dodatni hrani pasli živino.
Iz tega je sledilo, da če se je hotelo nahraniti žival, se je krmo delalo iz vsega užitnega rastlinja (ni jih bilo malo, ki so sušili tudi bukove veje z listjem in jih dajali živalim). Hlevi so bili podobni hišam, zaprti, ker glede na manjko znanja so živali pazili bolj kot lastne otroke. Če je enemu poginila krava, je lahko taista domačija stradala, danes če nam pogine ena žival se žalimo samo zaradi stroškov odvoza mrhovine Tudi vezana reja je bila z naslova izkušenj in pogojev => lažja molza, večji nazor živali na manjšem prostoru, manj poškodb (živali se je redko tako uspešno zdravilo kot danes),... Skratka vse je relativno glede na okoliščine v katerih smo v nekem trenutku

popit; danes če nam pogine ena žival se žalimo samo zaradi stroškov odvoza mrhovine ????? kaj res to drži?

Hlevski način reje je bil politična odločitev ranjke YU. Po vojni so hoteli "zmagovalci" čim hitreje narediti državo, ki bo po urejenosti in blagostanju dosegla zahodne države. In se jim je zdelo, da paša, pastirji, kolibe po pašnikih in podobno kazijo ta status "razvite" države.

Zato so pa svinje zaprli v parlament, pa še danes so tam.

oman je napisal/a:

popit; danes če nam pogine ena žival se žalimo samo zaradi stroškov odvoza mrhovine ????? kaj res to drži?

Odvoz kadavrov je zastonj, poklices higiensko sluzbi, ki ima cez tisto obmocje.

IvanK je napisal/a:

oman je napisal/a: popit; danes če nam pogine ena žival se žalimo samo zaradi stroškov odvoza mrhovine ????? kaj res to drži? Odvoz kadavrov je zastonj, poklices higiensko sluzbi, ki ima cez tisto obmocje.

Da repliciram obema Da, odvoz kadavrov je ''zastonj'' oz. se strošek razdeli med vse nas
Moj popravek bi bil ekonomski izpad z izgubljeno živaljo, kar dojemamo čisto drugače kot se je dojemalo pred časi (1500€ izpada je pač izpad potencialnega dohodka, dejansko pa čutimo izgubo le začetnega vložka v razplod ).
Skratka, kmetijstva ne jemljemo več kot nekaj od česar je odvisno preživetje. Moji starši bi znali o tem povedati veliko več, ko se je hodilo na dnine k velikim in je bilo plačilo nedeljsko kosilo, kjer se je dobilo meso in juho namesto zelja in repe.

b-pod1 je napisal/a:

Hlevski način reje je bil politična odločitev ranjke YU. Po vojni so hoteli "zmagovalci" čim hitreje narediti državo, ki bo po urejenosti in blagostanju dosegla zahodne države. In se jim je zdelo, da paša, pastirji, kolibe po pašnikih in podobno kazijo ta status "razvite" države.

Hlevi so bili davno pred jugo, in to še veliko bolj utesnjeni ter iracionalni, juga je vsaj spravila nekatere stopničko višje. Naši so imeli živali (ovce, pujse) v kleti velikosti 4x4m z majhnimi vrati in enim majhnim oknom, seno na podstrešju ali v bližnji leseni lopi. Nad hlevom je bila dnevna soba katero so ogrevale tudi živali spodaj. Večji pol-kmetje so imeli prizidan hlev k hiši, šele največji so imeli samostojno zgradbo.
Oče je velikokrat pravil, da če se je zgodila nesreča, so najprej preverili živali v vpregi, šele potem ostale človeške udeležence
Nekako smo lahko srečni, da kmetujemo danes in vemo, da če nam pogine tele ali krava, zaradi tega ne bomo stradali
Se opravičujem -> tema slike

Ne dvomim, da so naši predniki kmetovali tistim razmeram primerno. Danes je energija poceni in dostopna, ker pomeni tudi, da je možno proizvajati mineralna gnojila. Žival v toplem prostoru s sicer slabim zrakom je rabila pozimi bistveno manj hrane. Da ne govorimo o plenilcih od potepuških psov naprej.
Izpusti so danes po večini betonirani, ko je par dni prave deževne jeseni, še kure povsem uničijo travno rušo s svojimi tacami.

b-pod1 je napisal/a:

Hlevski način reje je bil politična odločitev ranjke YU. Po vojni so hoteli "zmagovalci" čim hitreje narediti državo, ki bo po urejenosti in blagostanju dosegla zahodne države. In se jim je zdelo, da paša, pastirji, kolibe po pašnikih in podobno kazijo ta status "razvite" države.

Kaj ni bila to odločitev Avstro-Ogrske, katera je uvedla kataster in hlevsko rejo, z namenom proizvodnje gnoja za povečanje proizvodnje krompirja in podobnega....

Bila, bila, ampak AO pašne reje ni smatrala kot sramotno. YU je pa pašno rejo, sicer ne prepovedala, ampak označila za sramotno, ljudi, ki bi tako redili živali pa za najnižji razred prebivalstva. Tu ni šlo za nikakršno ekonomsko podlago ampak zgolj za ustvarjanje lažnega vtisa razvitosti. To je tudi glavni razlog, da pred cca 30 leti v SLO skoraj da ni bilo pašne reje živali, kdor pa se je je lotil, je bil pa označen za "čudnega". Medtem pa je pašna reja v AT, CH in državah s podobno konfiguracijo terena kot je pri nas, pašna reja obstajala vedno in ni bila nikoli sramotena.